Obesna svetilka Floyd - preplet geometrije in perspektive Material, ki je izdelan iz številnih plasti papirja in tvori Lunopal, omogoča šibko prosevanje svetlobe, tako da se Floyd spremeni v enakomerno osvetljeno telo. Geometrijsko telo oloida je leta 1929 prvič opredelil Paul Schatz, kot visečo svetilko Floyd pa ga je končno uresničil Felix Hediger. Oblika temelji na dveh križajočih se krogih; ravne povezave med robovi krogov ustvarjajo pravilne površine, ki tvorijo površino oloida. V sistemu Floyd sta kroga izdelana iz vrvic, med njima raztegnjen Lunopal pa tvori krmilne površine.